Za zeleno os, ne cesto skozi naš življenjski prostor
Povezujemo prebivalce Preserij pri Radomljah, Škrjančevega, Turnš in širšega območja, ki zagovarjamo premišljen prometni razvoj v sožitju z ljudmi in naravo. Načrtovana trasa odseka Mengeš–Želodnik pomeni nesorazmeren poseg v gosto poseljena naselja. Ker obstaja primernejša alternativa prek priključka Študa, pozivamo k ponovnemu premisleku.
O trasi Mengeš – Želodnik
Celotna trasa Vodice–Želodnik je del državnega lokacijskega načrta, ki se je začel pripravljati pred skoraj četrt stoletja, v času drugačnih prostorskih razmer in okoljskih standardov. Načrtovana je kot tranzitna povezava med Gorenjsko in Štajersko, zato ne bi služila le lokalnemu prometu, temveč predvsem povečanemu tranzitu. Posebej izpostavljamo sporni odsek Mengeš–Želodnik, dolg približno 12 km.
Ključne značilnosti trase na našem območju
Zaščitimo mokrišča
Na območju predvidene trase se nahajajo mokrišča, ki so izredno občutljivi ekosistemi, katerih pomen se zaradi podnebnih sprememb še povečuje. Njihovo vrednost je prepoznala tudi država z ustanovitvijo Krajinskega parka Češeniške in Prevojske gmajne. Posegi v takšen prostor niso skladni s sodobnimi okoljskimi usmeritvami niti z javnim interesom.
Zakaj obstoječa trasa ni primerna rešitev?
Pobudniki iniciative prometnemu razvoju ne nasprotujemo. Menimo pa, da mora biti umeščanje cest prilagojeno današnjim prostorskim razmeram in sodobnim načelom načrtovanja, ki dajejo prednost večji oddaljenosti cest od bivalnih območij. Prepričani smo, da tudi ob predvidenih omilitvenih ukrepih ni mogoče odpraviti trajnih vplivov trase na prostor, kot so hrup, onesnaženje, vizualne zapore in nepovratne spremembe značaja naselij.
1. Prostor v Domžalah je omejen
Občina Domžale je po številu prebivalcev 7. največja v Sloveniji, po površini pa med manjšimi občinami, z nadpovprečno gostoto poselitve. Prav zato je prostor ena naših najdragocenejših dobrin. Načrtovanje prometne infrastrukture mora temeljiti na preudarnem ravnanju s prostorom: z ohranjanjem kmetijskih zemljišč, naravnih vrednot in kakovosti bivanja, ne pa z dodatnim obremenjevanjem že gosto poseljenih naselij.
2. Varnost šolarjev in prebivalcev mora biti na prvem mestu
Današnji prostor ni več takšen, kot je bil pred več kot četrt stoletja, ko se je začelo umeščanje ceste v prostor. Območje Radomelj in Preserij pri Radomljah se je v zadnjih letih izrazito zgostilo, predvsem zaradi novih stanovanjskih naselij, kot je naselje Gaj, kamor se je priselilo veliko mladih družin s šoloobveznimi otroki. Predvidena trasa poteka skozi strnjeno naselje, razdeli bivalni prostor in prečka varno šolsko pot otrok. Takšna ureditev ni skladna z načeli varnega in sodobnega urejanja prostora.
3. Prvotni gospodarski razlog za cesto ne obstaja več
Trasa je bila prvotno načrtovana kot povezava do industrijsko-poslovne cone v Želodniku, ki je bila leta 2018 odstranjena iz občinskih prostorskih načrtov. Ker te cone ne bo, ni več strateškega, gospodarskega ali javnega interesa, da bi cesta potekala na tem območju. Vztrajanje pri njej pomeni ohranjanje zastarele rešitve brez realne vsebinske podlage.
4. Varujmo in ohranimo naravo
Na območju predvidene trase se nahajajo občutljiva mokrišča, ki imajo ključno vlogo pri zadrževanju vode, ohranjanju biodiverzitete in blaženju podnebnih vplivov. Evropska unija je junija 2024 sprejela Uredbo o obnovi narave, katere cilj je do leta 2030 obnoviti vsaj 20 % kopenskih in morskih območij EU, do leta 2050 pa vse ekosisteme, ki potrebujejo obnovo. MNVP zato pripravlja Nacionalni načrt za obnovo narave (NNON), pri čemer so med prednostnimi območji tudi celinska mokrišča – med njimi Krajinski park Češeniške in Prevojske gmajne.
5. Več tranzita pomeni več hrupa in onesnaženja
Cesta ni predvidena le za lokalni promet, temveč za povezovanje Gorenjske in Štajerske, kar pomeni močan tranzitni promet, vključno s tovornjaki. Kljub protihrupnim ograjam takšna ureditev pomeni dodatne posege v prostor, več hrupa, slabšo kakovost bivanja in večja varnostna tveganja. Takšna prometna obremenitev ne sodi v strnjena bivalna okolja.
Odsek Študa – primernejša in cenejša rešitev
Primernejšo rešitev vidimo v usmeritvi povezave proti avtocestnemu priključku Študa, ki je že vključena v občinsko prostorsko načrtovanje. Takšna trasa bi deloma potekala po že degradiranih območjih, se izognila strnjenim stanovanjskim naseljem ter bistveno zmanjšala vplive na okolje in kakovost bivanja. Poleg tega je odsek proti Študi občutno krajši, kar pomeni manj posegov v prostor, hitrejšo izvedbo in nižje stroške. To je bolj gospodarno ravnanje z javnimi sredstvi ter uravnotežen prometni razvoj v sožitju z lokalno skupnostjo.
- 12km
- skozi gosto poseljena območja
- večji vpliv na ljudi in okolje
- 2km
- degradirana območja
- izven strnjenih naselij
Odločitev, ki jo sprejmemo danes, bo naš prostor nepovratno zaznamovala.
Pridružite se iniciativi in pomagajte preprečiti gradnjo povezovalne ceste skozi naša naselja.
Želite več informacij?
Pošljite nam spročilo na e-naslov ali pa nam svoje mnenje sporočite preko obrazca.